preostája -e ž (ȃ) knjiž., redko, v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek