prepíren -rna -o prid. (ī) 

  1. 1. knjiž., redko sporen: prepirno vprašanje
  2. 2. star. prepirljiv: prepiren in samovoljen je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek