preplàh -áha (ȁ á) 

  1. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti // zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; partizani so povzročali med Italijani preplah
  2. 2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek