prepovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem // to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni

  1. a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
  2. b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
    ● 
    ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek