preprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) prijemati

  1. a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom
  2. b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati
    ● 
    preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja

preprijémati se prenašati telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijemati drugje: akrobat se je spretno preprijemal in se po vrvi hitro oddaljeval
♦ 
strojn. zobati kolesi se preprijemata prijemata, stikata tako, da prihaja zob enega v presledek med zobema drugega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek