preprosíti -prósim dov., prepróšen (ī ọ́) z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi // ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal

preprosíti se s prošnjami doseči, da se kljub oviram

  1. a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu
  2. b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige
    ● 
    redko s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek