preprôščina -e ž (ȏ) 

  1. 1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo
  2. 2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina
  3. 3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo
    ● 
    hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek