prêrok -óka (é ọ́) 

  1. 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec
     
    ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje
     
    rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija
  2. 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik // po deželi so hodili krivi preroki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek