presekávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico
  2. 2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led
    ● 
    ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo

presekávati se ekspr. s sekanjem česa ovirajočega prihajati kam: oddelek se je presekaval skozi džunglo k cesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek