présmec -a [məc(ẹ̑) 

  1. 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
  2. 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek