presojevánje -a (ȃ) 

  1. 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj
  2. 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek