prestolonaslédnik -a (ẹ̑) 

  1. 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika
  2. 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek