presúnjati -am nedov. (úknjiž. 

  1. 1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok
    2. b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo
  2. 2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka

presunjajóč -a -e: proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek