preščeníti -ščénem dov. (ī ẹ́) star. preščipniti: preščeniti žico / oklep ga je preščenil ravno okoli pasu

preščénjen -a -o: biti v pasu preščenjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek