preškóda prisl. (ọ́) ekspr., v povedni rabi preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek