pretelováditi -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil
  2. 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije
    ● 
    žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek