• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pretúj -a -e prid. (ȗ ú) preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek