• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pretúra -e ž (ȗ) 

  1. 1. v ltaliji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi
  2. 2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek