• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preučíti -ím dov., preúčil (ī í) 

  1. 1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti
  2. 2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati // preučiti prošnjo, zahtevo
    ●     star. izkušnja nas ni preučila izučila

preučíti se ekspr. prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek