• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preuméten -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje

preumétno prisl.: preumetno govoriti
● ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek