preusvojíti -ím dov., preusvójil (ī í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino

preusvojèn -êna -o 

  1. 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost
  2. 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek