prežvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre
  2. 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo
  3. 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče
    ● 
    ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti

prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana
 
ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek