prhútati -am nedov., tudi prhutála (ū) 

  1. 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi
     
    zool. premikati se po zraku z letalno mreno
  2. 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru
  3. 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom

prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel

prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek