• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

priberáčiti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil
  2. 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas

priberáčiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil

priberáčen -a -o: priberačen denar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek