• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pribučáti -ím dov. (á í) nav. ekspr. 

  1. 1. bučeč nastopiti, pojaviti se: burja, vihar pribuči
  2. 2. bučeč priteči: slap pribuči čez skale / tovornjak pribuči na trg bučeč pripelje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek