• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pricvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. nekoliko ožgati, osmoditi: plamen mu je pricvrknil lase / slana je travo pricvrknila
  2. 2. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: konja pricvrkniti z bičem

pricvŕknjen -a -o 
  1. 1. deležnik od pricvrkniti: pricvrknjeni lasje
  2. 2. ekspr. čudaški, neumen: malo je pricvrknjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek