1. rel. duhovnik, ki pridiga:poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati // v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga:popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani
2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor:ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu ● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke
Dostopnost