prídoven -vna -o prid. (ínar. 

  1. 1. koristen: pridovno delo / fant je pri živini čisto pridoven
  2. 2. delaven, priden: soseda je pridovna gospodinja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek