priglàs -ása (ȁ á) 

  1. 1. knjiž., redko prijava: zbirati priglase za potovanje
  2. 2. zastar. naglas, poudarek: besede s priglasom na prvem zlogu / slovensko je govoril s tujim priglasom
    ● 
    knjiž., redko govoriti s priglasom ironije s prizvokom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek