prigovárjati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. z besedami poskušati doseči, da bi kdo kaj storil: prijatelji so mu zaman prigovarjali; očetu so dolgo prigovarjali, naj popusti / pomiri se, mu je prigovarjala
  2. 2. publ. očitati: nekateri so mu prigovarjali, da je len
    ● 
    prigovarjal ji je, da bo kmalu ozdravela govoril, jo tolažil; zastar. vsem navodilom je prigovarjal jih kritiziral

prigovarjajóč -a -e: prijazno mu prigovarjajoč, ga je položila v posteljo; prigovarjajoč glas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek