1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja:biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica
2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago:knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj:prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja
4. ekspr. dekle, zaročenka:svojo prijateljico je predstavil staršem ● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke
Dostopnost