1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos:prijazen človek; bil je prijazen fant; sosedje so prijazni; prijazna prodajalka; pretirano prijazen / učiteljica je bila prijazna do vseh učencev; z vsemi sorodniki je bil prijazen / iron. ti si pa res prijazen, da mi takole nagajaš / kot vljudnostna fraza: hvala, preveč ste prijazni; ali ste tako prijazni in mi pokažete pot // ki vsebuje, izraža blag, prijateljski odnos:govoriti s prijaznim glasom; prijazen nasmeh, pogled; sprejela ga je s prijaznimi besedami; na prijazno vprašanje je dobil prijazen odgovor / prijazne poteze obraza; ekspr. pogledala ga je s prijaznimi očmi / v dvorani je vladalo prijazno ozračje prijateljsko // kot vljudnostna fraza radi se bomo oglasili na vaše prijazno povabilo ●nikomur ne da prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori
2. ki zaradi urejenosti, dostopnosti, slikovitosti vzbuja pozitiven čustveni odnos:prespali so v prijaznem hotelu ob jezeru; hiša stoji na prijaznem hribu; prijazni kraji; prijazna okolica mesta / prijazen dan jasen in primerno topel; ko se je megla dvignila, je postala pokrajina prijaznejša manj mračna // ekspr. dober, ugoden:prijazno vreme / niso živeli v prijaznih časih; ni izvedel ravno prijaznih reči
3. knjiž., navadno v povedni rabi, z dajalnikom naklonjen:ni mu bil prijazen kritik; človeku prijazne sile / čas mu ni bil prijazen
prijázno prisl.:prijazno gledati; prijazno se mu je nasmehnila; prijazno pozdraviti; prijazno presojati kaj; prijazno so ga sprejeli in pogostili