prijèm -éma (ȅ ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od prijeti: vsak prijem mu je povzročal bolečino / hiter, krčevit, neroden prijem / prijem je popustil; komaj se je rešila njegovega prijema; preizkusiti trdnost prijema // mesto, kjer se da (o)prijeti: na začetku stene ni bilo prijema; iskati primeren, varen prijem
  2. 2. publ., navadno s prilastkom način, postopek: poiskati ustrezen prijem za obravnavanje problema; napačen, neprimeren prijem / organizacijski, raziskovalni, režijski prijemi; oprema, ki jo ima delavnica, ne omogoča sodobnih tehničnih prijemov; dosedanji vzgojni prijemi so bili neuspešni
  3. 3. žarg., rib., navadno s prilastkom jemanje vab: danes bo slab prijem / kot voščilo za uspešen ribolov dober prijem
    ♦ 
    muz. prijem postavitev, lega prstov na ubiralki pri določenem tonu, akordu; šport., zlasti pri judu in rokoborbi obrambni prijem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek