• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prikóličar -ja m (ọ̑) 

  1. 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja
  2. 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja
  3. 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev
  4. 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek