prikolovrátiti -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek