• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prikoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. prišiliti: prikoničiti kole

prikoníčen -a -o 

  1. 1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene
  2. 2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek