prikopáti -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem priti:prikopati do ceste
2. nar. s kopanjem urediti konce njive:potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal
prikopáti se
1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega:zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti:četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem
2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa:prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda