príličen -čna -o prid. (í) 

  1. 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor
  2. 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja
    ● 
    zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna

prílično 
  1. 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem
  2. 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar
    ● 
    zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek