• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prilomíti -lómim dov. (ī ọ́) ekspr. prilomastiti: srnjak prilomi skozi gosto grmovje

prilomíti se nar. opotekajoče se priti: pijan se je pozno prilomil domov; ob palici se je prilomila na prag



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek