prilóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄zastar. 

  1. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
  2. 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
    ♦ 
    teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske

prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek