priložíti -ím dov., prilóžil (ī í) 

  1. 1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo // gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir
  2. 2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo
  3. 3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil
  4. 4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil
    ● 
    ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga

priložèn -êna -o: priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek