primanjkováti -újem nedov. (á ȗ) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil // za tako trditev mu primanjkuje dokazov
● ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga
Dostopnost
Dostopnost