priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene
  2. 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno
  3. 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem

primérno prisl.: primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami

primérni -a -o sam.: nič primernega ni mogel dobiti
 
šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek