primériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva
  2. 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka
  3. 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi

primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil
 
star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari

primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek