• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

primojdúšar -ja m (ȗ) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek