• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pripalíti in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ī á; á) 

  1. 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali
  2. 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto
  3. 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo

pripáljen -a -o 
  1. 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol
  2. 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek