• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pripéti -pôjem dov., pripój pripójte tudi pripôj pripôjte; pripél (ẹ́ ó) 

  1. 1. pojoč priti: po cesti pripoje mlad fant; domov je pripel
  2. 2. ekspr. s petjem, prepevanjem priti do česa: pela je tako dolgo, da je pripela dovolj denarja za hrano; pripeti si slavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek