• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pripís -a m (ȋ) 

  1. 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom
  2. 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek