• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pripórnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. jur. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: zasliševati pripornika
  2. 2. lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo: izgovoriti pripornik; zveneča pripornika z in ž; priporniki in zaporniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek