pripóvednik tudi pripovédnik -a (ọ̑; ẹ̑) 

  1. 1. kdor piše zlasti prozna pripovedna dela: slovenski pripovedniki; pesniki in pripovedniki / ta pisatelj je rojen pripovednik
  2. 2. redko pripovedovalec: pripovednik je povedal več pravljic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek